17 Apr Zavarovanje kreditnega tveganja
Sklenitev dodatnega zdravstvenega zavarovanja za nas same ni vprašanje, ampak dejstvo, ki smo ga vzeli za svojega in o slednjem ne razmišljamo preveč, saj gre vendar za naše zdravje in dobrobit ter zaščito naše družine. Tako bi moralo potekati tudi pri zavarovanju kreditnega tveganja
Kaj pa podjetje? Ali lahko tudi podjetje zboli?
Najbrž že, kadar »bolezen« napade likvidnost našega podjetja in zamaje naš položaj v poslovnem okolju. Saj vendar dovolj skrbimo, da do tega sploh ne pride in imamo vzpostavljen zelo dober sistem kontrole naše prodajne ekipe ter sistem terjanja zamudnikov. Kadar se spuščamo na nova lovišča imamo pripravljena natančna navodila, kako naj postopamo in vselej zaupamo podatkom iz bonitetnih poročil. Toda vsako sito ima luknje, zato se skoznje lahko izmuznejo kronični neplačniki, na katere čakamo z dobro nabrušenimi odvetniki. Zgodi pa se, da nam tudi zadnji ukrep ne pomaga in nas takrat v likvidnostni zanki obiščejo bankirji in nam postavljajo njihova pravila igre.
Koliko nas stane sistem varovanja kreditnega tveganja našega podjetja?
Z ošiljenim svinčnikom in praznim listom papirja hitro ugotovimo, da ni poceni. Tudi, ko že izračunamo ceno, še vedno nismo prišli do konca, ker v resnici niti ne vemo kakšen izpad likvidnostnih sredstev nas čaka na koncu tunela. K stroškom varovanja kreditnega tveganja našega podjetja lahko torej prištejemo: oportuno škodo iz naslova previdnosti naših prodajalcev, stroške našega oddelka izterjave, stroške terjanja izven našega podjetja, stroške financiranja izpada likvidnostnih sredstev za čas do končnega plačila ter stroške odpisa neplačanih terjatev. Po navadi navedeni stroški brez dokončnih izpadov terjatev presegajo 0,25% prometa podjetja, obenem pa nam še vedno ne zagotavljajo popolne varnosti iz naslova kreditnega tveganja.
Ali se splača zavarovati kreditno tveganje podjetja?
Najbrž že, če v razmišljanje o zavarovanju kreditnega tveganja vključimo tudi njegove dodatne uporabne dobrobiti izven kritja izpadov zaradi insolventnosti, stečajev ali predolgih zamud plačil. Našo prodajno ekipo lahko potem naslonimo na sproti preverjene informacije o kupcih, da potem lažje in s polnimi pljuči »zadiha« in suvereno vstopa na nova lovišča. Svoj oddelek terjatev lahko uporabimo tudi za druge pomembne naloge v podjetju ter pri tem prihranimo dodatna sredstva. Stroške odvetnikov prevzame nova zavarovalna pogodba, kakor tudi stroške izpadov zaradi naših odpisov terjatev. Ne pozabimo, da nam zavarovanje terjatev naših kupcev ponuja tudi boljše pogajalsko izhodišče pri pogajanju z bankami, kar nam lahko dodatno zniža efektivne obrestne mere financiranja. No, in koliko nas lahko stane tak sistem? Če dobro zastavimo stvari, potem nas lahko ne stane nič v primerjavi s prejšnjim sistemom, seveda pa imamo med stroški že vključeno tudi zavarovalno premijo. Na koncu poslovnega leta nas lahko potem mogoče celo pričaka dodatni 0,25% prihranek letnega prometa podjetja, boljši kupci in miren spanec predvsem zato, ker ima naše podjetje sklenjeno »dodatno zdravstveno zavarovanje«.
Zasebno posojanje denarja ni mačji kašelj. Vprašanja, ki si jih postavimo preden nekomu posodimo denar so: koliko denarja imam na voljo, komu posojam in kdaj ali sploh lahko dobim denar nazaj? To običajno in preudarno početje je sestavni del premišljenega ravnanja posameznika z njegovim denarjem.
V poslovnem svetu se srečamo s podobnimi vprašanji, ko določamo limite svojim kupcem. Edina razlika med posojanjem denarja in določitvijo limita kupcu je v prodaji. Prodaja je tisto zoprno opravilo, za katerega uporabimo veliko virov, denarja in časa, ker si seveda vselej želimo izpolniti plan prodaje. Zgodi se tudi, da prodaja steče še vse preveč gladko in brez zapletov, zaplete pa se potem pri plačilu.
Informacije o našem kupcu, s katerimi razpolagamo so lahko zelo varljive in ne dajejo prave slike kupca, kar se nam po določitvi previsokega limita zanj maščuje.
Na znižane limite kupcev, katere že v ponudbenem izračunu pripravi zavarovalnica gledajo podjetniki različno:
1. »… niste mi dali limita na tega kupca, potem vas res ne potrebujem, saj vendar želite zavarovati samo dobre kupce…«
2. »…. a res, ta kupec je kritičen, a ste imeli že kaj škod zaradi njega?…. hvala lepa, bom odslej bolj previden pri poslovanju z njim…«.
Na zavarovalnici je previdnost do določenih kupcev smiselna, ker lahko le na tak način sistem kreditnih zavarovanj doseže svoj pravi namen: tveganje izpostavljenosti do kupcev se razprši in slednji, kateri nimajo dovolj dobrih limitov so potem odrinjeni na slepi tir.
Vsakdanje spremembe v poslovnem svetu spreminjajo bonitete kupcev, zato je smiselno sproti preverjati svoje kupce, njihove limite in imeti zavarovano lastno kreditno tveganje.
Z rednim preverjanjem vaših kupcev si boste lahko tudi sami dolgoročno “nezavedno” zagotavljali višje limite in boljše plačilne pogoje pri vaših dobaviteljih.
Najlažje si je pogledati učinke zavarovalne pogodbe za zavarovanje kreditnega tveganja s primeri:
- naš kupec je postal insolventen (stečaj, prisilna poravnava, neuspešna izvršba), terjatve, ki smo jih imeli do njega so zavarovane,
- naš naročnik kasni s plačilom našega računa, ki nam ga kljub našemu opominjanju zaradi plačilne nesposobnosti ne more ali ne želi plačati, terjatve so zavarovane,
- stroški izterjave našega kupca so lahko kriti po zavarovalni pogodbi in
- zavarovalnica za nas preverja naše kupce ter nam pove, do katere višine lahko z njimi delamo, ne da bi s tem ogrožali svoje podjetje. Za razliko od bonitetnih hiš nam zavarovalnica poleg kvalitetne informacije o našem kupcu nudi tudi zavarovalno kritje v primeru insolventnosti zanje.
Članki, ki bi vas utegnili zanimati: